Knjigice

Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti

Zvon želja na Blejskem otoku

Legenda o blejski vdovi in potopljenem zvonu

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Legenda pripoveduje o mladi vdovi z Blejskega gradu, v nekaterih zapisih imenovani Poliksena, katere moža so ubili razbojniki in ga vrgli v jezero. V njegov spomin je zbrala svoje zlato in srebro ter dala uliti zvon za cerkev Matere Božje na otoku, a med prevozom je nevihta prevrnila čoln in zvon je skupaj z brodniki potonil; pravijo, da ga je v tihih nočeh slišati z dna. Vdova je prodala svoje imetje, ga darovala cerkvi in odšla v samostan v Rim. Po njeni smrti je papež na otok poslal nov blagoslovljen zvon, zvon želja, in kdor nanj pozvoni in si nekaj zaželi, se mu po izročilu želja uresniči.

Zbirke: Slovenske znamenitosti · Slovenske pripovedke

Nekoč je na Blejskem gradu, visoko na skali nad jezerom, živela mlada gospa. V nekaterih zapisih ji je ime Poliksena. Z možem sta se imela zelo rada. Z grajskega okna sta vsako jutro gledala na otok sredi jezera, kjer je stala cerkvica Matere Božje, in na gore, ki so se zrcalile v vodi. Ob večerih sta se s čolnom vozila po jezeru in poslušala, kako čez vodo odmevajo zvonovi iz vasi.

1

Nekega dne se mož ni vrnil domov. Napadli so ga razbojniki in ga vrgli v jezero. Poliksena je jokala dneve in noči. Hodila je ob vodi in gledala v globino, a jezero je bilo tiho in ni ničesar povedalo. »Kako naj ga ohranim v spominu?« je šepetala valovom. »Kako naj ga slišim vsak dan?« Grajski služabniki so hodili po prstih in nihče si ni upal glasno spregovoriti.

2

Potem se je domislila. Na otoku bo zazvonil zvon, ki bo pel v spomin nanj, in vsakdo, ki ga bo slišal, se bo spomnil njenega moža. Zbrala je vse svoje zlato in srebro: verižice, prstane, skodelice in svečnike. Vse skupaj je zložila v skrinjo in jo poslala zvonarju, da ulije zvon. Nič ji ni bilo žal. Kaj ji bodo prstani, če pa ga ne more več objeti?

3

V zvonarni je zažarel ogenj. Stari zvonar je v kotlu stopil kovino, in ko je bila tekoča kot med, jo je zlil v kalup. Ko se je zvon ohladil, so ga dvignili iz zemlje. Svetil se je kot sonce. Zvonar je s kladivom potrkal po robu in zvon je zapel, tako globoko in lepo, da so ljudje obstali na cesti.

4

Zvon so pripeljali na Bled in ga previdno naložili na čoln. Dva brodnika sta prijela vesla. Poliksena je stala na bregu in gledala, kako čoln drsi proti otoku. Jezero je bilo gladko kot ogledalo. Še malo, pa bo zvon visel v stolpu in prvič zazvonil čez vodo. Na bregu se je zbralo veliko ljudi, saj je vsak hotel videti lepi zvon.

5

Sredi jezera pa se je nebo naenkrat stemnilo. Izza gora je planil veter, zagrmelo je in jezero je zavrelo v visokih valovih. Brodnika sta veslala na vso moč. »Drži zvon!« je zavpil eden. Čoln se je nagnil, zvon je zdrsnil čez rob in v hipu potonil v globino. Za njim sta izginila tudi čoln in brodnika.

6

Ko je nevihta potihnila, je bilo jezero spet mirno, kakor da se ni nič zgodilo. Poliksena je stala na bregu in strmela v vodo. Zvona ni bilo več. Tisto noč pa so ljudje ob jezeru prvič zaslišali nekaj čudnega. Iz globine, tiho in daleč, je pozvanjalo. Bong. Bong. Zvon je zvonil z dna. Poslušali so in se pokrižali.

7

Poliksena ni hotela več živeti v gradu. Prodala je vse, kar ji je ostalo, in denar dala za cerkev na otoku. Potem je odšla daleč na jug, v Rim, in tam vstopila v samostan. Do konca življenja je molila za moža, za brodnika in za ljudi ob jezeru. Bleda ni nikoli več videla, a nanj ni pozabila niti en dan.

8

Ko je Poliksena umrla, je papež v Rimu slišal njeno zgodbo. Dal je uliti nov zvon in ga blagoslovil. Zvon je potoval čez gore vse do Bleda in tokrat je mirno priplul na otok. Ljudje so ga s petjem odnesli h cerkvi in ga obesili v stolp. Ko je prvič zazvonil, je ves Bled pogledal proti otoku.

9

Od takrat ljudje prihajajo k zvonu v cerkvi na otoku. Primejo vrv, potegnejo in tiho izrečejo željo. Pravijo, da se izpolni tistemu, ki želi iz srca. Zvon zazvoni čez jezero do gradu na skali. Kadar pa je noč posebno tiha, se včasih zdi, da mu iz globine odgovori stari, potopljeni zvon.

10

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Več: Ljudsko izročilo

Poglej vse →

Podobne knjige

Poglej vse →