Knjigice

Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti

Kamniška Veronika

Legenda o grofični z Malega gradu

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Legenda o Veroniki je najbolj znana kamniška pripovedka. Na Malem gradu nad Kamnikom je živela bogata in skopa grofična Veronika. Ko so jo trije bratje, ki so se šolali za duhovnike, prosili za denar za cerkev, je zakričala, da se raje spremeni v kačo, kot da bi jim dala en sam novčič, in udarila s pestjo po zidu. Tedaj se je spremenila v napol žensko in napol kačo in se z zakladom pogreznila v votline pod Malim gradom, kjer ga še danes čuva. Rešiti jo more le sedemletni deček, ki jo trikrat udari s šibo po hrbtu; Veronika je danes simbol Kamnika in je v občinskem grbu.

Zbirke: Slovenske znamenitosti · Slovenske pripovedke

Sredi Kamnika se dviga majhen strm grič, Mali grad. Nekoč je na njem stal grad z debelimi zidovi, pod njim pa so se v skalo vrezovale temne kleti in oboki. V gradu je živela mlada grofična Veronika. Bila je lepa, z dolgimi zlatimi lasmi, in tako bogata, da so ji skrinje v kleteh pokale od samih zlatnikov. A Veronika ni imela rada nikogar razen zlata.

1

Vsak večer se je s svečo spustila v klet. Odprla je skrinje, zajemala zlatnike s polnimi rokami in jih spuščala nazaj, da so žvenketali. Štela jih je in štela, en zlatnik pa ji je bil vedno premalo. Kadar je pred vrati prosil berač, se ni niti ozrla. »Zlato je moje,« je govorila. »Kdor hoče kruha, naj si ga zasluži.«

2

V mestu pod gradom so živeli trije bratje, trojčki, tako podobni, da jih še mati ni ločila. Vsi trije so se šolali za duhovnike. Želeli so si, da bi prvo mašo darovali v novi cerkvi, zato so jo začeli zidati. Kamen na kamen so rasli zidovi. Potem pa je zmanjkalo denarja in cerkev je ostala brez strehe, sredi travnika, napol sezidana.

3

»Gremo k Veroniki,« je predlagal najstarejši brat. »Ona ima zlata za sto cerkva. Morda nam da vsaj malo.« Vsi trije so se povzpeli po strmi poti na Mali grad in potrkali na težka vrata. Odprl jim je služabnik in jih pripeljal v dvorano. Tam je na visokem stolu sedela grofična in jih gledala, kakor bi bili muhe na njeni mizi.

4

Bratje so ji povedali, kaj jih teži, in jo ponižno prosili za pomoč. Veronika je skočila pokonci. »Poberite se!« je zakričala. »Raje se pri priči spremenim v kačo, kot da bi vam za vaše neumno delo dala en sam novčič!« In s pestjo je udarila po zidu, tako močno, da je v kamnu ostala vdolbina. Bratje so prestrašeno stopili nazaj.

5

Njene besede pa je slišalo nebo. Nad gradom je zagrmelo in skozi okno je švignila strela. Veronika je pogledala navzdol in zakričala. Namesto nog se ji je pod rdečim krilom zvijal dolg zelen kačji rep z zlatimi luskami. Tla pod njo so se razprla. Z zemljo, s skrinjami in z vsem zlatom vred se je pogreznila globoko v drob hriba.

6

Trije bratje so tekli v dolino, bledi kakor stena. Dolgo niso mogli spregovoriti niti besede. A za svojo cerkev se niso nehali truditi in nazadnje so jo vendarle dozidali. V njej so darovali novo mašo, da so zvonovi peli čez vso dolino. Pozneje so postavili še cerkve in kapelice, ki se jih z Malega gradu vidi daleč naokrog.

7

Veronika pa je ostala pod hribom. Zgoraj je deklica z zlatimi lasmi, spodaj kača z zelenimi luskami. V temnih votlinah pod Malim gradom leži na svojem zlatu in ga čuva, noč za nočjo. Ljudje pripovedujejo, da se nekatere dni v letu skozi majhno odprtino v skali zasvetijo luči. Takrat Veronika prešteva svoje zlatnike.

8

Rešiti jo more samo eden. Deček, ki je star natanko sedem let, mora priti v votlino, se ne ustrašiti kačjega repa in Veroniko s šibo trikrat oplaziti po hrbtu. Takrat bo prekletstvo minilo. Veronika bo spet postala deklica, dečku pa bo v zahvalo podarila ves svoj zaklad. A takega dečka doslej še ni bilo.

9

Danes na Malem gradu stojijo le še ostanki zidov in stara kapela. Kamničani pa na Veroniko niso pozabili. Njena podoba je v grbu občine, po njej se imenuje otroški festival. In kadar se mimo Malega gradu sprehajajo sedemletni dečki, jim kdo napol v šali pošepeta: »Pazi, morda Veronika čaka prav tebe.«

10

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Več: Ljudsko izročilo

Poglej vse →

Podobne knjige

Poglej vse →