Pravljica · Slovenske pripovedke
Mojca Pokrajculja in hišica v lončku
Slovenska ljudska pravljica
- Avtor: Ljudsko izročilo
- 10 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Mojca Pokrajculja je slovenska ljudska pravljica. Mojca pri pometanju najde krajcar, si zanj kupi piskrček in se v njem naseli; v mrzli noči drug za drugim potrkajo lisica (šivilja), volk (mesar), medved (čevljar), zajec (krojač) in srnjak (drvar), Mojca pa vsakega spusti noter, ko pove, kaj zna delati. Volk prinese med, ponoči pa lisica zatrjuje, da jo boli trebuh, in skrivaj poliže ves med. Ko se vsi uležejo na sonce, da bi se tatu med pocedil iz ust, lisica med obriše zaspanemu zajcu; živali zajca preganjajo, ta si zlomi sprednji nogi, zato imajo zajci še danes krajše sprednje noge, Mojca pa ostane sama v svojem piskrčku.
Zbirke: Slovenske pripovedke
Mojca Pokrajculja je nekoč pometala hišo. Ko je pometla smeti na kup, se je med njimi nekaj zasvetilo. Bil je krajcar! Mojca ga je pobrala, ga obrisala ob predpasnik in odšla na sejem. Zanj si je kupila piskrček, okrogel in rdeč, z belimi rožicami. Postavila ga je na travnik, vanj zložila svoje stvari in se v njem udobno naselila.
1Prišla je zima in neke mrzle noči je nekdo potrkal na piskrček. »Mojca Pokrajculja, pusti me noter, zunaj me zebe!« Bila je lisica. »Kaj pa znaš?« jo je vprašala Mojca. »Šivilja sem.« »No, pa pridi.« Komaj se je lisica zleknila ob peči, je spet potrkalo. Pred vrati je stal volk. »Izučen mesar sem,« je zatrdil, in Mojca ga je spustila noter.
2Potem je prikobacal medved in tako potrkal, da se je piskrček zamajal. »Čevljar sem,« je zabrundal. Za njim je pricapljal zajec. »Šivati znam kakor krojač.« Nazadnje se je prikazal še srnjak. »Izučen drvar sem.« Vsakega je Mojca vprašala, kaj zna, in vsakega je spustila noter. Stisnili so se drug k drugemu, in v piskrčku je bilo toplo kakor poleti.
3Zjutraj je Mojca vse poslala na delo. Lisica in zajec sta šivala, medved je kroil usnje za čevlje, srnjak je cepil drva. Volk pa je odšel v gozd. Pod večer se je vrnil s kopico panjev. Odprl jih je, izluščil satje in med zlil v velik lonec. »Za hude čase,« je dejal Mojci. Pripravili so večerjo in legli k počitku.
4Sredi noči je lisica zastokala. »Joj, kako me boli trebuh!« Mojca se je zbudila. »Pojdi v kuhinjo in si skuhaj kamilice,« ji je zaspano svetovala. Lisica je šla v kuhinjo, a kamilic ni kuhala. Polizala je med iz lonca. Čez čas je spet zastokala in spet odšla, in še tretjič. Ko se je vrnila tretjič, je bil lonec prazen.
5Zjutraj so pogledali v lonec in obstali. Medu ni bilo več! »Kdo ga je snedel?« je zagrmel medved. »Jaz ne!« »Jaz tudi ne!« so vpili drug čez drugega in se prepirali, da je kar odmevalo. Mojca je dvignila metlo. »Tiho! V hišo ni mogel nihče tuj. Tisti, ki je med snedel, je med nami.« In vsi so se pogledali.
6Takrat se je oglasil volk: »Vem, kako bomo izvedeli. Vsi se uležemo na sonce, na hrbet, in odpremo usta. Sonce bo grelo, in tistemu, ki je pojedel med, bo med pritekel iz ust.« Tako so storili. Pred piskrčkom so se zleknili v vrsto, odprli usta in mižali v sonce. Grelo je prijetno in kmalu so vsi zadremali.
7Le lisica ni spala. Kmalu je začutila, da ji med res sili v usta. Tiho se je ozrla, ali kdo gleda. Potem je med previdno obrisala zaspanemu zajcu okrog gobčka, se ulegla nazaj in zaprla oči, kakor da je ves čas spala. Ko so se drugi prebudili, so zagledali zajca. Z brk mu je kapljal zlat med.
8»Ti si ga snedel!« so zarjoveli in planili pokonci. Ubogi zajec se je prebudil in jo ucvrl, kar so ga nesle noge. Volk, medved, srnjak in lisica so tekli za njim čez travnik, čez jarke in čez drn in strn. Zajec je skakal in skakal, dokler se mu niso v jarku spotaknile sprednje tačke. Pri tem si je obe zlomil.
9Zajčje tačke so se sicer zacelile, a nikoli več niso zrasle tako dolge kakor prej. Zato imajo zajci še danes sprednje noge krajše od zadnjih. Živali se niso nikoli več vrnile v piskrček. Mojca Pokrajculja pa je spet ostala sama. Pometla je pred vrati, zaprla vratca in se lepo udobno namestila v svojem piskrčku.
10Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.