Poučna slikanica · Slovenske pripovedke
Veronika Deseniška
Resnična zgodba o Veroniki in Frideriku Celjskem
- Avtor: Knjigice
- 10 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Veronika Deseniška je bila plemkinja nižjega rodu iz Desinića v Hrvaškem Zagorju. Okoli leta 1424 se je z njo poročil Friderik II., sin grofa Hermana II. Celjskega, ki poroke ni dovolil; Friderika mu je izročil kralj Sigismund, Herman pa ga je dal zapreti, po izročilu v stolp Starega gradu Celje, ki se danes imenuje Friderikov stolp. Veronika se je skrivala, nazadnje na gradu Vurberk, a so jo ujeli; Herman jo je obtožil čarovništva in poskusa zastrupitve, sodišče pa jo je spoznalo za nedolžno. Kljub temu jo je dal zapreti na grad Ojstrica, kjer so jo 17. oktobra 1425 utopili; pokopali so jo v Braslovčah, Friderik pa je njene ostanke pozneje prenesel v kartuzijo Jurklošter. Zgodba je navdihnila Otona Župančiča za dramo Veronika Deseniška.
Zbirke: Slovenske pripovedke · Slovenske znamenitosti
Pred skoraj šeststo leti je v Desiniću v Hrvaškem Zagorju živela mlada plemkinja Veronika. Njena rodbina ni bila bogata ne slavna. Imela je majhno posestvo, nekaj njiv in gozdov. Ljudje so si pozneje pripovedovali, da je bila Veronika lepa in pametna. Kdo bi si mislil, da bo nekoč ves svet poznal njeno ime?
1Na drugi strani gozdov so vladali grofje Celjski, najmogočnejša rodbina daleč naokrog. Grof Herman II. je imel na desetine gradov, njegova hči Barbara je bila celo kraljica. Njegov sin Friderik je bil vdovec, prva žena mu je umrla. Nekega dne je Friderik srečal Veroniko in se vanjo zaljubil. Tudi Veronika je vzljubila njega.
2Okoli leta 1424 sta se Friderik in Veronika poročila. Očeta za dovoljenje nista vprašala. Ko je Herman izvedel za poroko, je od jeze udaril s pestjo po mizi. »Moj sin in hči malega plemiča?« je zagrmel. »Nikoli!« Imel je drugačne načrte. Friderik naj bi se poročil z dekletom iz bogate in mogočne rodbine, ki bi Celjskim prinesla še več moči.
3Friderik je zbežal na Ogrsko, k svaku, kralju Sigismundu. Upal je, da mu bo kralj pomagal. A Sigismund je bil Hermanov zet in zaveznik. Ujel je Friderika in ga vrnil očetu. Po izročilu ga je Herman zaprl v visoki stolp na gradu nad Celjem. Tam je Friderik ostal več kot štiri leta. Iz okenca je videl samo nebo, Savinjo in gozdove.
4Hermanovi vojaki so iskali tudi Veroniko. Skrivala se je po gozdovih, spala v kočah in pod drevesi. Potem ji je dal zavetje gospod Friderik Ptujski na gradu Vurberk. A vojaki so jo našli tudi tam. Odpeljali so jo v Celje. Veronika je stala med njimi in bila mirna. Vedela je, da ni naredila nič hudega.
5Herman je Veroniko obtožil, da ga je hotela zastrupiti in da je njegovega sina začarala, da se je poročil z njo. Rekel je, da je čarovnica. Bilo je prvo sojenje zaradi čarovništva, kar jih poznamo na Slovenskem. Veronika je imela dobrega zagovornika. »Dokazov ni,« je zagovornik mirno dejal sodnikom. »Je samo jeza.«
6Sodniki so poslušali in premišljevali. Potem so razsodili: Veronika ni kriva. Ni bila čarovnica in nikogar ni hotela zastrupiti. A Herman se ni vdal. Dal jo je zapreti na grad Ojstrica pri Taboru, visoko na hribu nad Savinjsko dolino. Veronika je bila tam sama. Gledala je skozi okno in mislila na Friderika v stolpu.
7Tisto jesen, 17. oktobra 1425, so Hermanovi ljudje v gradu Ojstrica Veroniko po njegovem ukazu utopili v kadi z vodo. Mlada žena, ki jo je sodišče spoznalo za nedolžno, ni več zagledala Friderika. Pokopali so jo v Braslovčah, v tihem kotu ob cerkvi. Na njen grob so padali rumeni listi.
8Ko je Friderik spet prišel iz stolpa, je izvedel, da Veronike ni več. Dolgo ni mogel govoriti. Potem je ukazal, naj njene posmrtne ostanke prenesejo v kartuzijo Jurklošter, v tihi samostan med gozdovi. Tam naj počiva v miru, je želel, daleč od gradov in jeze. Menihi v belih haljah so zanjo molili.
9Stoletja so minila, a ljudje zgodbe o Veroniki niso pozabili. Pripovedovali so jo v Celju, v Zagorju in v Braslovčah. Pesniki so o njej pisali pesmi, Oton Župančič pa je o njej napisal dramo Veronika Deseniška. Visoki stolp na gradu nad Celjem pa še danes nosi Friderikovo ime. Zvečer se skozi njegova okenca vidijo prve zvezde.
10Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.