Knjigice

Poučna slikanica · Slovenska dediščina

Zdravljica in slovenska himna

Resnična zgodba o Prešernovi pesmi

  • Avtor: Knjigice
  • 10 strani
  • 4 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Zdravljico je France Prešeren napisal novembra 1844 kot napitnico, pesem za nazdravljanje; kitice so oblikovane kot vinske kupice. Ko je pripravljal zbirko Poezije, je cenzor Franc Miklošič eno kitico označil za spotakljivo, zato je Prešeren pesem raje izločil iz knjige, ki je izšla leta 1846. Natisnjena je bila šele leta 1848, ko je bila med marčno revolucijo cenzura odpravljena, v Novicah. Skupščina je 27. septembra 1989 Zdravljico razglasila za himno, zakon iz leta 1990 pa je določil, da je himna njena sedma kitica »Žive naj vsi narodi« na napev Stanka Premrla.

Zbirke: Slovenska dediščina

Pred dobrimi sto osemdesetimi leti je v Ljubljani živel pesnik France Prešeren. Podnevi je kot pisar delal v odvetniški pisarni, kjer so vsi pisali nemško. Zvečer pa je pisal pesmi v slovenščini, v jeziku, ki so ga govorili ljudje na ulici, na tržnici in na vasi. Verjel je, da je slovenščina lepa kakor vsak drug jezik na svetu.

1

Bil je november 1844, čas, ko mošt postane mlado vino. Prijatelji so sedeli pri mizi in si nazdravljali. Prešeren pa je doma pri sveči napisal pesem, s katero bi lahko nazdravili vsi skupaj. Taki pesmi rečemo napitnica. Ker so z njo nazdravljali, na zdravje, ji je kmalu dal ime Zdravljica.

2

V pesmi je nazdravil vinu, ki razvedri srce, potem pa domovini in vsem Slovencem, naj bodo složni. Nazdravil je pogumnim fantom in lepim dekletom. Najlepšo kitico pa je posvetil vsem narodom sveta: da bi nekoč živeli v miru in bi bil sosed povsod le sosed, nikoli sovražnik. Na koncu je nazdravil še vsem prijateljem okrog mize.

3

Zdravljica je imela tudi skrivnost, ki se vidi samo na papirju. Prešeren je vrstice vsake kitice izbral tako, da so ena za drugo daljše in krajše, kakor obris kozarca. Zgoraj je široka kupica, spodaj pa tanek pecelj in noga. Vseh osem kitic je stalo ena pod drugo kakor vrsta kozarcev na polici.

4

Prešeren je pripravljal knjigo vseh svojih pesmi, ki se je imenovala Poezije. V tistih časih pa je moral vsako knjigo prej prebrati cenzor in povedati, kaj se sme natisniti. Cenzor Franc Miklošič na Dunaju je prebral Zdravljico in podčrtal eno kitico. Ta, je dejal, je preveč nevarna, saj kliče Slovence, naj se združijo.

5

Prešeren je dolgo gledal podčrtano kitico. Pesem brez nje ne bi bila več prava pesem. Raje kot da bi jo okrnil, je Zdravljico izpustil iz knjige. Poezije so izšle konec leta 1846, Zdravljice pa ni bilo v njih. Rokopis je zložil in ga spravil v predal. Tam je čakala, ali bo kdaj prišel njen čas.

6

Njen čas je prišel leta 1848. Po vsej Evropi so ljudje na ulicah zahtevali več svobode in cesar je cenzuro odpravil. Takoj so Zdravljico natisnili v časopisu Novice. Ljudje so jo prebirali po hišah in gostilnah in jo prepisovali drug drugemu. Prešeren jo je dočakal. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju.

7

Minila so desetletja. Skladatelj Stanko Premrl je Zdravljico uglasbil za pevski zbor in pevci so jo zapeli po vsej deželi. Leta 1989, ko so si Slovenci vse bolj želeli lastne države, so poslanci sklenili, da bo Zdravljica slovenska himna. Leta 1990 so z zakonom določili, da se poje njena sedma kitica, na Premrlov napev.

8

Sedma kitica je prav tista, ki jo je Prešeren posvetil vsem narodom sveta:

»Žive naj vsi narodi,

ki hrepene dočakat' dan,

da, koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!«

9

Danes Zdravljico slišimo, ko slovenski športniki stojijo na zmagovalnem odru in ko se na Prešernov dan, 8. februarja, spominjamo pesnika. Ljudje takrat vstanejo in zapojejo. Na Prešernovem trgu v Ljubljani pa stoji pesnikov spomenik in gleda čez vrvež, kakor da posluša, kako njegova napitnica zveni čez mesto.

10

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Podobne knjige

Poglej vse →