Knjigice

Poučna slikanica · Slovenska dediščina

Kranjska čebela

Zgodba o Antonu Janši in svetovnem dnevu čebel

  • Avtor: Knjigice
  • 11 strani
  • 5 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 na Breznici pod Stolom, kjer je imela družina čebelnjak z več kot sto panji. Leta 1766 je z bratoma odšel na Dunaj študirat slikarstvo in bakrorez, a se je posvetil čebelam: cesarica Marija Terezija je leta 1769 ukazala ustanoviti čebelarsko šolo, Janša pa je leta 1770 postal prvi cesarski učitelj čebelarstva v parku Augarten. Odkril je, da se matica pari s troti zunaj panja, in uvedel prevažanje čebel na ajdovo pašo; umrl je 13. septembra 1773, njegov Popolni nauk o čebelarstvu je izšel leta 1775. Kranjska čebela ali kranjska sivka je danes razširjena po vsem svetu. Na pobudo Slovenije je Generalna skupščina OZN 20. decembra 2017 razglasila 20. maj, Janšev rojstni dan, za svetovni dan čebel, ki ga praznujemo od leta 2018.

Zbirke: Slovenska dediščina · Živali · Prazniki in običaji

Pod goro Stol na Gorenjskem leži vas Breznica. Tam se je 20. maja 1734 rodil deček Anton Janša. Za domačo hišo je stal velik čebelnjak z več kot sto panji. Iz njih so brenčale sive čebele s pasastimi zadki. Ljudje so jim rekli kranjske sivke, ker so bile sive in so živele na Kranjskem. Bile so pridne in mirne, le redko so pičile.

1

Anton je najraje sedel pred čebelnjakom. Gledal je, kako čebele odletijo na travnik in se vrnejo z rumenimi kepicami na nogah. Zvečer so se pred panji zbirali sosedje. Pogovarjali so se o rojih, o ajdi in o medu, Anton pa je poslušal. »Glej jih,« se je smejal oče, »kot da te poznajo.« Čebele so mu hodile po rokah in ga niso pičile.

2

Anton je imel še en dar. Znal je risati in slikati. Z bratoma je slikal podobe, morda tudi na panjske končnice, deščice na sprednji strani panjev. Leta 1766 so trije bratje odpotovali na Dunaj, v veliko cesarsko mesto. Brati in pisati takrat še niso znali, a so se vpisali v šolo za risanje in bakrorez. Anton je bil tako dober, da je dobil štipendijo.

3

A Anton čebel ni pozabil. Tudi na Dunaju je imel panje in jih opazoval ure in ure. Leta 1769 je cesarica Marija Terezija ukazala, naj na Dunaju ustanovijo šolo za čebelarje. Kdo naj jo vodi? Gospodje so pomislili na mladega Kranjca, ki je o čebelah vedel več kot kdorkoli. Leta 1770 je Anton postal prvi cesarski učitelj čebelarstva.

4

Šola je bila v velikem parku Augarten. Tam so stali panji, okoli njih cvetlice in sadno drevje. K Antonu so prihajali čebelarji od vsepovsod. Pokazal jim je, kako se odpre panj, ne da bi čebele razburil. »Ni ga stvora, ki bi bil bolj priden in ljudem bolj koristen,« jim je govoril. Učenci so ga poslušali s klobuki v rokah.

5

Anton je o čebelah odkril veliko novega. Ugotovil je, da mlada matica, čebelja kraljica, odleti iz panja in se v zraku sreča s troti. Ljudje so mislili, da troti v panj nosijo vodo, pa jih je Anton opazoval in videl, da to ni res. Leta 1771 je izšla njegova knjiga o rojenju čebel. Napisal jo je v nemščini, ker je bila namenjena vsemu cesarstvu.

6

Anton je vedel tudi, da čebele potrebujejo hrano vse poletje. Ko so travniki odcveteli, je panje naložil na voz in jih odpeljal tja, kjer je cvetela ajda. Tako so čebele lahko nabirale še dolgo v jesen. Temu danes pravimo prevažanje čebel, in slovenski čebelarji to delajo še zdaj. Voz je škripal, v panjih pa je tiho brenčalo.

7

Anton Janša pa ni dolgo živel. Umrl je na Dunaju 13. septembra 1773, star komaj devetintrideset let. Dve leti pozneje je izšla njegova druga knjiga, Popolni nauk o čebelarstvu. Cesarica Marija Terezija je ukazala, naj vsi cesarski učitelji čebelarstva učijo tako, kot je učil on. Njegovi nasveti so šli od panja do panja, od dežele do dežele.

8

Tudi kranjska sivka je odpotovala daleč. Čebelarji iz drugih dežel so prišli po matice in jih odpeljali domov. Danes kranjsko čebelo gojijo po vsem svetu. Ljubijo jo, ker je mirna in pridna in dobro prezimi. V Sloveniji pa čebelnjaki še vedno stojijo ob hišah, z barvitimi končnicami, kakršne je nekoč gledal mali Anton.

9

Več kot dvesto let pozneje so si slovenski čebelarji zaželeli, da bi ves svet en dan v letu misli na čebele. Brez njih ne bi bilo jabolk, češenj in jagod, saj čebele prenašajo cvetni prah s cveta na cvet. Slovenija je predlog odnesla v Združene narode. In 20. decembra 2017 so tam vse države soglasno rekle da.

10

Za svetovni dan čebel so izbrali 20. maj, Antonov rojstni dan. Prvič so ga praznovali leta 2018. Odtlej se ta dan pri obnovljenem Janševem čebelnjaku na Breznici zbirajo ljudje od blizu in daleč. Pod Stolom diši po medu in pokošeni travi. Pred panji pa brenčijo sive čebele, prav tako mirno kot takrat, ko je na klopci sedel mali Anton.

11

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Podobne knjige

Poglej vse →