Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti
Kolišča na Ljubljanskem barju
Zgodba o vasi, ki je spala v močvirju
- Avtor: Knjigice
- 11 strani
- 5 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Sredi julija 1875 so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti na Ljubljanskem barju naleteli na stare kole, črepinje, kosti ter koščena in kamnita orodja. Martin Peruzzi je o najdbi obvestil kustosa Deželnega muzeja Karla (Dragotina) Dežmana, ki je 26. julija 1875 začel prvo uradno arheološko izkopavanje na Slovenskem in do leta 1877 severno od Iga odkril vsaj tri koliščarske naselbine iz 3. tisočletja pr. n. št. Med najdbami so lončenina z vrezanimi vzorci, glinene ropotuljice in figure ženske v obliki peščene ure, ki jih danes hrani Narodni muzej Slovenije. Na barju so do danes našli več kot 40 koliščarskih naselbin, leta 2011 pa sta bili dve skupini kolišč pri Igu vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine kot del Prazgodovinskih kolišč okoli Alp.
Zbirke: Slovenske znamenitosti · Slovenska dediščina
Poleti leta 1875 je bilo na Ljubljanskem barju vroče in soparno. Ob Ižanski cesti, ki vodi od Ljubljane proti Igu, so delavci čistili jarke. Zajemali so črno, mokro zemljo in jo metali na breg, žabe pa so čofotale v vodo. Sredi julija je lopata zadela ob nekaj trdega. Iz blata je štrlel star lesen kol, zabit globoko v tla.
1Delavci so kopali naprej in našli še en kol, pa še enega in še enega. Med njimi so ležale črepinje glinenih loncev, živalske kosti in orodja iz kosti in kamna. Kdo je vse to pustil sredi močvirja? Najdbo si je ogledal Martin Peruzzi, posestnik iz Črne vasi, ki je v okraju skrbel za ceste. Brez odlašanja je poslal sporočilo v Ljubljano.
2Sporočilo je dobil Karel Dežman, kustos Deželnega muzeja v Ljubljani. Pohitel je na barje in si dolgo ogledoval kole in črepinje. Dvajset let prej so v Švici v plitvinah jezer odkrili ostanke prazgodovinskih hiš, postavljenih na kole. Dežman je spoznal, da ima pred sabo nekaj podobnega. Tu, sredi barja, je nekoč stala vas na kolih.
326. julija 1875 se je začelo prvo uradno arheološko izkopavanje na Slovenskem. Dežmanu sta pomagala Peruzzi in muzejski preparator Ferdinand Schulz. Delavci so previdno odstranjevali šoto, plast za plastjo, in iz črne zemlje je rasel cel gozd kolov. Dva dni pozneje je časopis Slovenski narod pisal o »prezanimivih sledovih iz predhistoričnih časov«.
4Kaj so povedali koli? Pred več kot štiri tisoč leti je tu ležalo plitvo jezero, obdano z močvirjem. Ob njem so ljudje postavili hiše na kolih, s stenami iz pletenih vej, ometanih z ilovico, in s strehami iz trsja. Kole so zabijali globoko v mehko dno. Tla hiš so bila dvignjena visoko nad vodo in mokrim bregom, da je bilo v njih suho.
5Kako so bili ljudem iz te vasi imena, ne bomo nikoli izvedeli. Iz najdb pa arheologi vedo, kako so živeli. Lovili so ribe in divjad, obdelovali majhna polja in redili živino. Po jezeru so pluli s čolni, izdolbenimi iz enega samega debla. Iz gline so oblikovali lonce in jih krasili z vrezanimi vzorci. Za najmlajše pa so naredili nekaj posebnega.
6Med najdbami z Dežmanovih kolišč so bile tri majhne glinene ropotuljice. Dve sta imeli obliko živalic, tretja je bila okrogla kot dva stožca, zlepljena skupaj. V njih so drobne glinene kroglice in zrna peska. Arheologi menijo, da so bile igrače za majhne otroke. Tudi pred več kot štiri tisoč leti so dojenčki radi ropotali.
7Najbolj skrivnostna najdba pa je bila čisto majhna: glinena figura ženske, ozka v pasu kakor peščena ura. Po vsem telesu je imela vrezane vzorce in križce, kakor da nosi bogato okrašeno obleko. Glava se ni ohranila. Še danes nihče zagotovo ne ve, koga je upodabljala in zakaj so jo pred tisočletji naredili.
8Dežman je kopal tudi poleti 1876 in 1877. Severno od Iga je odkril vsaj tri vasi na kolih. O najdbah je pisal v znanstvenih revijah na Dunaju in tako so za kolišča z Ljubljanskega barja izvedeli učenjaki po vsej Evropi. Lonce, orodja, ropotuljice in figure so shranili v Deželnem muzeju. Danes jih hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.
9Iskanje se s tem ni končalo. V sto petdesetih letih so arheologi na barju našli več kot štirideset koliščarskih naselbin. Leta 2002 so blizu Vrhnike izkopali celo leseno kolo z osjo, eno najstarejših na svetu. Junija 2011 pa so dve skupini kolišč pri Igu vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine, skupaj s kolišči okoli Alp v šestih državah.
10Danes je barje mirno. Čez travnike se vleče jutranja megla, v jarkih kvakajo žabe in čaplja stoji na eni nogi. Pod mokro zemljo pa še vedno tičijo stari koli. Ker do njih ne pride zrak, les ne strohni. In tam ob Ižanski cesti, kjer je poleti 1875 lopata zadela ob les, pod travo še vedno spi vas na kolih.
11Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.