Poučna slikanica · Slovenska dediščina
France Prešeren
Pesnik iz Vrbe, ki je napisal Zdravljico
- Avtor: Knjigice
- 11 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
France Prešeren, največji slovenski pesnik, se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem kot tretji otrok in prvi sin Šimna in Mine. Šolal se je v Kopanju, Ribnici in Ljubljani, pravo pa študiral na Dunaju. V Ljubljani je delal pri odvetnikih, se 6. aprila 1833 zaljubil v Julijo Primic in zanjo napisal Sonetni venec (1834); po smrti prijatelja Matije Čopa je napisal Krst pri Savici (1836). Zdravljico je napisal leta 1844, a jo je cenzura izločila iz Poezij (1846), natisnjena je bila šele leta 1848. Od leta 1846 je bil odvetnik v Kranju, kjer je umrl 8. februarja 1849; ta dan je danes slovenski kulturni praznik, sedma kitica Zdravljice pa slovenska himna.
Zbirke: Slovenska dediščina · Slovenske znamenitosti
Pod goro Stol na Gorenjskem leži vas Vrba. Sredi nje stoji stara lipa, nad njo pa cerkvica svetega Marka. V kmečki hiši s črno kuhinjo je 3. decembra 1800 zajokal dojenček. Mati Mina in oče Šimen sta mu dala ime France. Bil je njun tretji otrok in prvi sin. Zunaj je ležal sneg, v peči je prasketal ogenj.
1Mali France je rad sedel ob ognjišču, ko so odrasli peli. Pozimi so ob dolgih večerih pripovedovali o povodnem možu, o škratih in o junakih iz starih časov. France je poslušal z odprtimi usti in si zapomnil vsako pesem. Ko je bil star osem let, so ga poslali od doma, k stricu Jožefu, ki je bil duhovnik v Kopanju. Tam se je začel učiti.
2Od strica je France leta 1810 odšel v šolo v Ribnico, dve leti pozneje pa v Ljubljano, kjer je obiskoval gimnazijo. Bil je med najboljšimi učenci. Učil se je latinščine in nemščine, ker so v šolah tedaj govorili nemško. Doma v Vrbi pa so govorili slovensko, in tega jezika ni pozabil. Ob počitnicah je hodil peš domov, pod Stol, k lipi in materi.
3Leta 1821 je France odpotoval na Dunaj, v veliko cesarsko mesto. Tam je študiral pravo, a vsak prosti večer je bral pesnike, stare in nove. Tudi sam je začel pisati pesmi. Leta 1828 je študij končal in se vrnil v Ljubljano. Postal je pomočnik pri odvetnikih. Podnevi je prepisoval pogodbe, ponoči pa je ob sveči pisal verze.
4V Ljubljani je imel France dobrega prijatelja, učenjaka Matijo Čopa. Čop je znal več jezikov in prebral več knjig kot kdorkoli v mestu. »Slovenščina lahko poje tako lepo kot italijanščina,« mu je govoril. »Le pesnika potrebuje.« France je to vedel. Pisal je slovensko, čeprav so mnogi menili, da je ta jezik dober samo za kmete.
5Na veliko soboto, 6. aprila 1833, je France stopil v trnovsko cerkev. Tam je zagledal mlado dekle, Julijo Primic, in ni ji mogel več odmakniti pogleda. Zaljubil se je. Zanjo je napisal Sonetni venec, petnajst sonetov, spletenih v venec. Prve črke zadnjega soneta se berejo »Primicovi Julji«. Julija pa se je pozneje poročila z drugim.
6Poleti 1835 je prišla huda novica. Matija Čop je šel plavat v Savo in se ni vrnil, odnesla ga je reka. France je dolgo hodil ob vodi in molčal. V spomin na prijatelja je napisal pesnitev Krst pri Savici, o junaku Črtomirju in ljubljeni Bogomili. Izšla je leta 1836. Na začetek je postavil sonet, posvečen Čopu.
7Leta 1844 je France napisal Zdravljico, veselo pesem, ki nazdravlja vsem narodom in prijateljstvu med njimi. A cenzor, ki je pregledoval knjige, je ni pustil natisniti. Ko je decembra 1846 izšla knjiga Poezije, Zdravljice ni bilo v njej. Bile pa so druge pesmi, tudi Povodni mož, o ponosni Urški, ki je zaplesala z neznancem.
8Jeseni 1846 se je France preselil v Kranj, mesto na skali nad Kokro in Savo. Tam je končno dobil svojo odvetniško pisarno. Ljudje so prihajali k njemu po pomoč, on pa je zvečer gledal proti goram, kjer je bila nekje za njimi Vrba. Leta 1848 je časopis Novice končno natisnil Zdravljico. Prvič so jo lahko brali vsi.
9Pozimi je France zbolel. Bil je utrujen in vedno bolj šibak. Umrl je v Kranju 8. februarja 1849, star oseminštirideset let. Pokopali so ga na kranjskem pokopališču, ki mu danes pravimo Prešernov gaj. Tisto zimo je ležal sneg, tako kot na dan, ko se je rodil v Vrbi. Njegove pesmi pa so ostale v Poezijah in v ljudeh.
10Danes na dan njegove smrti, 8. februarja, praznujemo slovenski kulturni praznik, Prešernov dan. V šolah recitirajo njegove pesmi, v Vrbi in Kranju pa se zberejo ljudje. Sedma kitica Zdravljice je postala slovenska himna. Ko jo zapojejo, se zasliši: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan …« Lipa v Vrbi pa še vedno šumi pod Stolom.
11Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.