Pravljica · Domače branje
Turjaška Rozamunda
Obnova Prešernove romance o ponosni lepotici s Turjaka
- Avtor: France Prešeren
- 8 strani
- 3 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Turjaška Rozamunda je romanca Franceta Prešerna, napisana leta 1831 in objavljena 1832 v Kranjski čbelici. Na turjaškem dvoru oče lepo in ponosno Rozamundo obljubi vitezu Ojstrovrharju, a na gostiji pevec na vprašanje njene tete odgovori, da je morda lepša le sestra paše v Bosni. Užaljena Rozamunda ženinu ukaže, naj osvobodi kristjane iz turške sužnosti in ji pripelje Bosanko, ter priseže, da se prej ne bo poročila. Ojstrovrhar prebrede Kolpo, premaga Turke, razdene pašev grad in odpelje lepo Lejlo, ki mu je ljubša od Rozamunde: pelje jo na svoj grad, kjer se pokristjani in z njim poroči. Rozamunda gre v samostan in postane čast ljubljanskih nun.
Zbirke: Domače branje · Slovenske pripovedke
Na dvoru gradu Turjak je stal mogočen hrast in segal visoko v oblake. V njegovi senci so za kamnito mizo sedeli žlahtni gospodje. Turjaški gospod jih je spet gostil, saj so vsi prišli snubit njegovo hčer Rozamundo. Bila je najlepše dekle v deželi. Njeni pogledi so bili kakor svetle strele z jasnega neba in vžigali so srca vitezov daleč naokrog.
1Snubilo jo je mnogo baronov: trije iz Laške, trije iz Nemčije, trije s Štajerske in Kranjske. Z njimi je bil tudi Ojstrovrhar, junak, ki so mu bili boji igrača. Ta je ponosni gospodični najbolj ugajal, in sama mu je naročila, naj jo zaprosi pri očetu. Oče mu je Rozamundo obljubil. Čez tri nedelje naj pripelje svate in jo odpelje kot nevesto.
2Na gostiji se je k gospodi približal slaven pevec. Ubral je strune in zapel o junaških delih vitezov in o nebeških očeh deklet. Ko je utihnil, ga je Rozamundina teta vprašala, saj je hotela, da bi nečakinjo pohvalil čez vse: »Ti, ki hodiš po bližnjih in daljnih krajih, povej, kje bi raslo dekle, lepše od naše neveste?«
3»Bog jo živi, gospodično,« je zapel pevec. »Pod cesarjem zdaj raste najlepši cvet, turjaška roža. Le sestra bosanskega paše, o kateri gre glas po vsem svetu, bi bila morda še lepša od vaše neveste, če slava ne laže.« Rozamundi ta odgovor ni bil všeč. Zardela je in jeza jo je prevzela.
4Pogledala je Ojstrovrharja in mu ukazala: »Slišim, da so Bosanci odgnali v sužnost kristjane. Sramota je za junake, da so še vedno v verigah. Opaši meč, zberi hlapce in tovariše in pripelji mi paševo sestro! Ne grem k poroki, dokler je ne pripelješ na Turjak, da se sama prepričam, ali je res tako lepa, kot pravijo.«
5Ojstrovrhar je zbral svoje hlapce, poslal po prijatelje in si opasal oster meč. Hitro je odjezdil proti jugu, da bi izpolnil voljo svoje drage. Ni ga ustavila globoka reka Kolpa in ne turške straže. S krvavim mečem v močni desnici je gnal Bosance pred seboj, razdejal pašev grad in rešil rojake iz sužnosti. Med rešenimi je bila tudi paševa sestra, lepa Lejla.
6Lejla je imela črne oči in svetel obraz in bila je lepa kakor nebo. Bila je sonce vseh lepot tistega časa. Ojstrovrhar jo je pogledal in tisti hip mu je bila ljubša od ponosne Rozamunde. Zato je ni peljal na Turjak. Odpeljal jo je domov, na svoj grad. In pogumni vitez je ganil tudi Lejlino nedolžno srce.
7Na Ojstrovrharjevem gradu se je Lejla odpovedala Mohamedovi veri in turškim šegam. Ko se je naučila vsega, kar mora vedeti kristjanka, jo je grajski pater krstil, potem pa poročil z Ojstrovrharjem. Ponosna Rozamunda pa ni dočakala ženina. Odšla je v samostan in med ljubljanskimi nunami postala njihova čast.
8Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.