Knjigice

Pravljica · Domače branje

Bajke in povesti o Gorjancih: Gospodična

Trdinova bajka o gospe z Mihovskega gradu in čudežnem studencu

  • Avtor: Janez Trdina
  • 10 strani
  • 4 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Bajke in povesti o Gorjancih je Janez Trdina zapisal po pripovedovanju ljudi pod Gorjanci in jih med letoma 1882 in 1888 objavljal v Ljubljanskem zvonu. V bajki Gospodična gospa z Mihovskega gradu, ki si zaman želi otrok, zboli in leži sedem let in sedem mesecev. Ko starega gobavega berača ne pusti nagnati, ampak ga pogosti, ji ta podari čudežni gorjanski koren. Gospa ozdravi, gre na Gorjance in pri tretjem studencu, kjer na vodi zacvetita rdeč nagelj in bela lilija, popije tri kupice in se pomladi, da je mož ne prepozna. Studenec se po tem dogodku imenuje Gospodična.

Zbirke: Domače branje · Slovenske pripovedke

Mihovski grad je bil eden največjih in najmogočnejših v deželi. Nekoč je grajski gospod peljal gospo k oknu. »Veseli se,« ji je dejal, »ves svet, ki ga vidiš od tod, je božji in najin.« Gospa je zavzdihnila: »Vem. Pa se vseeno ne morem veseliti. Molila sem in romala, a Bog nama ni dal ne hčerke ne sinka. Zdaj sem se postarala in čutim, da bom hudo zbolela.«

1

Kmalu nato je gospa res legla v posteljo. Ležala je sedem let in sedem mesecev. V grad so prihajali vsi sloveči zdravniki, z zdravili, s stekleničkami in z zelišči, a nobeden je ni mogel ozdraviti. Gospa je bila vsak dan bolj bleda in suha. Gledala je skozi okno, kako se spomladi zelenijo bukve na Gorjancih in kako jeseni zarumenijo.

2

Nekega dne je gospa pogledala na zeleni hrib in tiho rekla: »Nekaj mi pravi, da bi bila zagotovo srečna, ko bi se lahko sprehodila po naših prelepih Gorjancih.« Gospod jo je žalostno prijel za roko. »Preljuba moja sirotica, kako boš hodila po Gorjancih, ko se še v postelji ne moreš sama obrniti?«

3

Tedaj je v grad prišel star gobav berač. »Poberi se!« so zakričali hlapci. »Še naša bolna gospa se bo nalezla gob!« Gospa pa se je oglasila iz postelje: »Ne gonite reveža od hiše! Ali ne veste, da so reveži božji prijatelji? Dajte mu pečenke in vina in mu pripravite gosposko posteljo.« Hlapci so pogledali v tla in ubogali.

4

Berač se je v gradu najedel, napil in naspal. Preden je odšel, se je gospe lepo zahvalil. »Za skromno plačilo vam dam gorjanski koren. Rasel je sedeminsedemdeset sežnjev globoko pod zemljo. Zdravemu da moč, da ga noben junak ne premaga. Kdor mora umreti, živi od njega tri dni dlje, kot mu je namenjeno. Bolnemu prežene bolezen, nekomu za vedno, nekomu vsaj za sedem let. Vam pa bo dal moči, da se še danes sprehodite po Gorjancih.«

5

Gospa je poskusila čudni koren in skočila iz postelje zdrava. Takoj se je odpravila na Gorjance. Prišla je do studenca in zajela vode. Kupica je počrnela. Gospa je izlila strupeno vodo in šla naprej. Pri drugem studencu je spet zajela vode in kupica je postala rdeča kakor kri. Tudi to ukleto vodo je izlila in šla naprej, vse više med bukve.

6

Pri tretjem studencu se je kupica zasvetila in zacvetela. Na vodi sta se prikazala rdeč nageljček in bela lilija. Voda je bila slajša od medu. Po prvi kupici je bila gospa bolj zdrava kakor pred boleznijo. Po drugi je bila bolj močna kakor kdaj prej. Po tretji pa se je počutila mlado, kakor takrat, ko je s svojim gospodom šla k poroki.

7

Kupico je položila v zeleno travo, zavihala rokave in si umila roke in obraz. Roke so ji pobelele kakor sneg, lica so ji zardela kakor poljski mak. V vodi je zagledala svoj obraz: Bog ji je vrnil vso lepoto prve mladosti. Gospa je poskočila. Skakljala in prepevala je po gozdu navzdol, vse do doma, da so se ptice kar čudile.

8

Gospod je stal pri grajskih vratih. »Ali veš, kdo je tista krasna gospodična, ki prihaja proti gradu?« je vprašal služkinjo. Gospa ga je slišala in mu skočila okrog vratu. »Kaj me tako čudno gledaš, kakor da ne poznaš svoje gospe? Saj sem vedela, da bom srečna na Gorjancih. In zdaj mi nekaj pravi, da nama bo Bog dal še sinove in hčere.«

9

Gospod od samega veselja ni vedel, kaj bi počel. Pripravil je velik obed in nanj povabil vse svoje kmete izpod Gorjancev. Jedli in pili so tako dolgo, da so nekateri siti še danes. Bistri studenec, ki je pomladil grajsko gospo, pa ljudje v spomin na ta dogodek še dandanes imenujejo Gospodična.

10

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Podobne knjige

Poglej vse →