Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti
Velika planina in pastirske koče
Zgodba pastirskega naselja, ki je zgorelo in spet zraslo
- Avtor: Knjigice
- 12 strani
- 5 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Velika planina nad Kamnikom je visokogorska kraška planota (najvišji vrh Gradišče, 1666 m) in največja visokogorska pašnja v Sloveniji; bronast zvonec za ovce iz 1. stoletja priča, da so tu pasli že v antiki, najstarejše koče pa so iz 16. stoletja. Pastirji z doline vsako leto od sredine junija do sredine septembra pasejo krave in delajo maslo, sir in trnič, trd sir v obliki hruške z vtisnjenimi vzorci, ki so ga podarjali dekletom; ovalne koče imajo streho iz skodel skoraj do tal. Leta 1938 je Jože Plečnik zasnoval kapelo Marije Snežne, pozimi 1944/45 pa so nemški vojaki in domobranci požgali vse koče in kapelo. Po vojni so pastirji koče postavili znova, Vlasto Kopač in Tone Cevc sta dediščino raziskala, kapela pa je bila po Kopačevih načrtih obnovljena leta 1988.
Zbirke: Slovenske znamenitosti · Narava in letni časi
Visoko nad Kamnikom, nad gozdovi in strmimi stenami, se razprostira široka zelena planota. Ime ji je Velika planina. Leži skoraj poldrugi kilometer nad morjem, njen najvišji vrh, Gradišče, pa meri 1666 metrov. Na njej ni ne njiv ne vasi. So samo trava, cvetje, veter in razkropljene sive koče. To je največja visokogorska pašnja v Sloveniji.
1Na poti proti planini so našli majhen bronast zvonec za ovce. Star je skoraj dva tisoč let, iz časov, ko so tu gospodarili Rimljani. Že takrat so torej ljudje gonili živino na to zeleno travo. Najstarejše koče, ki so jih izkopali, pa so iz šestnajstega stoletja. Ena je skoraj taka kot Preskarjeva bajta, ki na planini stoji še danes.
2Sredi junija se po stezah iz doline vsako leto zasliši zvonjenje. Pastirji ženejo krave na planino. Kočo sme imeti samo pastir, ki ima spodaj v dolini kmetijo. Tudi krav ne sme biti preveč, da bi jim trave dovolj ostalo za vse poletje. Najprej stopa pastir s palico, za njim pa v dolgi vrsti, z zvonci na vratu, njegove krave.
3Pastirske koče so ovalne in nizke. Streha iz lesenih skodel jim sega skoraj do tal. Stare koče niso imele ne oken ne dimnika, dim z ognjišča se je kar sam prebil skozi streho. Spredaj je bila majhna izba z ognjiščem, kjer je pastir kuhal in spal. Okrog nje, pod isto streho, pa je bil prostor za krave.
4Vsako jutro je pastir krave odgnal na pašo, potem pa je ves dan delal z mlekom. Mešal ga je v kotlu nad ognjem in delal maslo in sir. Najbolj slaven je trnič, trd sir v obliki hruške. Preden se posuši, pastir vanj vtisne vzorce z izrezljanimi lesenimi pečati: zvezdice, srčke, črtice. Vsak pastir je imel svoje.
5Trniče so pastirji nesli v dolino in jih podarili dekletu, ki jim je bilo všeč. Poleti pa je bilo na planini vroče. Zato so pastirji znali skrivnost: v globokih kraških vrtačah, kot sta Velika in Mala Vetrnica, se sneg obdrži vse poletje. Tja so nosili hrano, da je ostala hladna. Okoli vrtač pa je cvetela drobna rožnato rdeča kamniška murka, ki raste samo tu okoli.
6Daleč od doline in od cerkve so bili pastirji vse poletje. Leta 1938 je zato sloviti arhitekt Jože Plečnik zanje narisal kapelo, posvečeno Mariji Snežni. Kmalu je stala na planini, lesena in visoka, s strmo streho, kakor pastirske koče. Na njen praznik, 5. avgusta, so se okrog nje zbrali pastirji iz vseh koč.
7Sredi septembra je bilo poletja konec. Pastirji so zaprli koče, obesili kravam zvonce in jih odgnali nazaj v dolino. Pozimi je planoto prekril globok sneg. Od zime 1931 pa so v praznih kočah prenočevali tudi smučarji in planinci. Rekli so jim bajtarji, ker so si za zimo izposodili pastirsko bajto.
8Potem je prišla vojna. Pozimi 1944 na 1945 so nemški vojaki in domobranci na planini zažgali vse pastirske koče. Gorela je tudi Plečnikova kapela. Ogenj je žarel nad snegom in do jutra je ostal samo pepel. Ko je spomladi skopnel sneg, ni bilo na planini nobene strehe več. Zelena trava pa je rasla kakor vsako leto.
9Ko je bilo vojne konec, so se pastirji vrnili. Spet so tesali tramove in cepili skodle in koča za kočo je zrasla iz pepela. Arhitekt Vlasto Kopač je skupaj z raziskovalcem Tonetom Cevcem vse življenje raziskoval in risal pastirske koče, da se ne bi pozabilo, kakšne so bile. Leta 1964 so iz doline Kamniške Bistrice zgradili nihalko.
10Na mestu stare kapele je leta 1988 po Kopačevih načrtih zrasla nova kapela Marije Snežne. Spet je visoka in lesena, s streho, ki se spušča kot pri kočah. Ko je prvič zazvonil zvonček v njenem stolpiču, se je zvok razlegel čez vso planoto. Pastirji pred kočami so obstali, dvignili glave in prisluhnili.
11Še danes se sredi junija po stezah iz doline zasliši zvonjenje. Pastirji ženejo krave na Veliko planino. Nad ognjiščem se segreje kotel, v trnič se vtisnejo zvezdice, in na Marijo Snežno se pred kapelo zbere toliko ljudi kot nikoli v letu. Ko pa zvečer posije sonce poševno čez planoto, so sive strehe koč videti kot velike gobe v travi.
12Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.