Knjigice

Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti

Stari grad Celje in celjski grofje

Zgodba o treh zlatih zvezdah

  • Avtor: Knjigice
  • 11 strani
  • 4 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Stari grad Celje so v drugi polovici 12. stoletja zgradili koroški grofje Vovbrški, ki so imeli v grbu tri zlate zvezde. Ko so leta 1322 izumrli, so Celje in zvezde podedovali gospodje Žovneški z gradu Žovnek pri Braslovčah; Friderika I. je cesar Ludvik Bavarski 16. aprila 1341 povzdignil v grofa Celjskega. Herman II. je leta 1396 pri Nikopolu rešil kralja Sigismunda, ki se je poročil z njegovo hčerjo Barbaro, 30. novembra 1436 pa je Sigismund Celjske povzdignil v državne kneze. Rodbina je izumrla, ko so 9. novembra 1456 v beograjski trdnjavi Ladislav Hunyadi in njegovi ljudje ubili in obglavili Ulrika II.; posesti so dobili Habsburžani, grad je propadel, od leta 1882 pa ga obnavljajo. Tri zlate zvezde so danes v grbu Celja in v slovenskem državnem grbu.

Zbirke: Slovenske znamenitosti · Slovenska dediščina

Nad reko Savinjo se dviga strm, gozdnat hrib. Na njem so v drugi polovici 12. stoletja grofje Vovbrški, mogočni gospodje s Koroškega, sezidali grad. Pod hribom je ležala vas, ki je kmalu postala trg in nato mesto Celje. Na ščitu so imeli Vovbrški nekaj, kar si boš zapomnil: tri zlate šesterokrake zvezde na modrem polju.

1

Nekaj ur hoda proti zahodu, pri Braslovčah, je stal drug grad, Žovnek. V njem so živeli gospodje Žovneški. Njihov ščit je imel rdeče proge na srebrnem polju. Bili so manj slavni od Vovbrških, a modri in potrpežljivi. Leta 1322 je rod Vovbrških izumrl, ni ostal noben dedič. Njihove gradove in Celje so podedovali prav Žovneški.

2

Z dediščino so dobili tudi tri zlate zvezde. Gospod Friderik Žovneški se je preselil na grad nad Celjem in služil dvoru tako zvesto, da ga je cesar Ludvik Bavarski 16. aprila 1341 povzdignil v grofa. Od tistega dne se je rodbina imenovala grofje Celjski. Na nov ščit so dali drug ob drugega zvezde in proge.

3

Celjski so bili vedno bogatejši. Kupovali so gradove, dobivali posesti v dediščino, sklepali poroke z mogočnimi rodbinami. Sčasoma so imeli več kot dvajset gradov. Najbolj znan med njimi je bil grof Herman II. Leta 1396 je šel z ogrskim kraljem Sigismundom v boj proti Turkom pri Nikopolu. Bitka je bila izgubljena, kralj pa v hudi nevarnosti.

4

Herman je kralju pomagal pobegniti. Na reki ju je čakala ladja in odplula sta na varno. Sigismund tega ni nikoli pozabil. Okoli leta 1405 se je poročil s Hermanovo hčerjo Barbaro Celjsko. Tako je deklica z gradu nad Savinjo postala ogrska kraljica, pozneje celo cesarica. Na Celjskem so ob novici zvonili zvonovi.

5

Okoli leta 1400 so na gradu postavili visok štirinadstropni stolp, ki mu danes pravimo Friderikov stolp. Ime je dobil po Hermanovem sinu Frideriku. Ta se je proti očetovi volji poročil z Veroniko Deseniško. Po izročilu ga je Herman zaradi tega zaprl prav v ta stolp, Veroniko pa so leta 1425 po Hermanovem ukazu utopili. Iz okenca je Friderik gledal na Savinjo in na mesto spodaj.

6

Celjski so hoteli biti še višje. In 30. novembra 1436 jih je cesar Sigismund povzdignil v kneze svetega rimskega cesarstva. Zdaj niso bili več podložni nikomur razen cesarju. V Celju so pred grofovsko palačo zaplapolale modre zastave z zvezdami. Celjski knezi so imeli več oblasti kot katerakoli rodbina na naših tleh.

7

Zadnji med njimi je bil knez Ulrik II. Bil je pameten in ponosen in imel je veliko nasprotnikov. Leta 1456 je odšel v Beograd, da bi pomagal braniti mesto pred Turki. Tam ga je 9. novembra v trdnjavi napadel Ladislav Hunyadi s svojimi ljudmi. Ulrik se je branil z mečem, a so ga ubili in mu odsekali glavo. Njegovi otroci so umrli že pred njim. Tako je za vedno ugasnila rodbina Celjskih.

8

Po kratki vojni so celjske posesti dobili Habsburžani. Na grad nad Savinjo niso prišli živeti novi gospodje. Ostal je prazen. Streha je puščala, v zidove je pihal veter, med kamni je rasel bršljan. Na sliki iz leta 1681 Friderikov stolp že stoji brez strehe. Grad je počasi postajal razvalina na hribu.

9

Ljudje iz Celja pa grofov niso pozabili. Leta 1882 so ustanovili Muzejsko društvo, ki je začelo skrbeti za staro razvalino. Zidarji so popravljali obzidje, zakrpali stolp in mu znova dali streho. Delo traja še danes. Ko danes stopiš na Friderikov stolp, vidiš daleč čez Celje, Savinjo in zelene hribe.

10

Tri zlate zvezde pa niso ugasnile skupaj z rodbino. Še vedno svetijo v grbu mesta Celje. Ko je Slovenija dobila svoj grb, so jih postavili nad Triglav. Zdaj so na vsaki slovenski zastavi. Kadar zastava zaplapola nad grajskim stolpom, se zvezde svetijo prav tam, kjer so jih prvič razobesili Celjski.

11

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Podobne knjige

Poglej vse →