Knjigice

Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti

Piščal iz Divjih bab

Zgodba o kosti z luknjicami, stari šestdeset tisoč let

  • Avtor: Knjigice
  • 10 strani
  • 4 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

V jami Divje babe I nad dolino Idrijce pri Cerknem so arheologi kopali od leta 1978, najprej Mitja Brodar, od leta 1989 Ivan Turk in Janez Dirjec. 18. julija 1995 je Janez Dirjec ob ognjišču v plasti iz srednjega paleolitika izkopal del stegnenice enoletnega do dveletnega mladiča jamskega medveda z dvema okroglima luknjicama in polovičnima luknjicama na odlomljenih koncih; plast je stara okoli 50.000 do 60.000 let. Ivan Turk in sodelavci menijo, da gre za piščal neandertalcev, kar bi jo naredilo za najstarejše znano glasbilo, več raziskovalcev, med njimi Francesco d'Errico, pa meni, da so luknjice naredile zveri; razprava še ni končana. Glasbenik Ljuben Dimkaroski je na kopijah zaigral v razponu okoli treh oktav in pol, izvirnik pa hrani Narodni muzej Slovenije.

Zbirke: Slovenske znamenitosti · Slovenska dediščina

Nad dolino reke Idrijce blizu Cerknega se v strmem gozdnatem pobočju odpira jama. Do nje se je treba vzpenjati dobrih dvesto metrov nad reko. Ljudje iz okolice so nekoč pripovedovali, da v njej živijo divje babe, skrivnostne gozdne žene. Zato se ji še danes reče Divje babe. Kaj vse je skrito v njenih tleh, pa dolgo ni vedel nihče.

1

Leta 1978 so v jamo prišli arheologi. Najprej je kopal Mitja Brodar, od leta 1989 pa Ivan Turk in Janez Dirjec. Leto za letom so se spuščali globlje, skozi šestindvajset plasti zemlje in kamenja, vse do dvanajst metrov globoko. Našli so ogromno kosti jamskih medvedov, ki so v jami prezimovali. Našli so tudi kamnita orodja in sledove starih ognjišč.

2

Ognjišča so zakurili neandertalci, ljudje, ki so živeli v Evropi v ledeni dobi, dolgo pred nami. V jami so se ustavljali, kurili ogenj in izdelovali orodja iz kamna. Kako so se imenovali, kaj so govorili in ali so peli, ne bomo nikoli izvedeli. Ostali so le koščki kremena, oglje iz njihovih ognjev in kosti živali.

3

18. julija 1995 sta Janez Dirjec in študent Boris Kavur kopala tik ob enem od starih ognjišč. Njun kolega Slavko Ciglenečki ju je tisti dan fotografiral pri delu. Zemlja je bila tam trda, sprijeta kakor beton, zato sta jo razbijala počasi in previdno. Kmalu zatem je Dirjec v plasti opazil kos kosti, ki je bil drugačen od vseh dotedanjih.

4

Bil je kos stegnenice mladega jamskega medveda, starega leto ali dve, dolg približno enajst centimetrov. V njem sta bili v vrsti dve okrogli luknjici, na obeh odlomljenih koncih pa še polovici luknjic. Kmalu se je porodil sum, ob katerem je arheologom zastal dih. Ali je to piščal?

5

Plast, v kateri je ležala kost, so pozneje datirali z več metodami. Stara je od petdeset do šestdeset tisoč let. Če je to res piščal, so nanjo igrali neandertalci. Potem bi bila najstarejše znano glasbilo na svetu! Zanimanje je bilo ogromno. O neandertalčevi piščali iz Divjih bab so kmalu govorili raziskovalci po vsem svetu.

6

Mnogi pa niso verjeli. Takrat ni nihče poznal nobene tako stare piščali. Raziskovalec Francesco d'Errico in drugi so trdili, da luknjic niso naredili ljudje. Po njihovem je kost oglodala zver, morda volk ali hijena, in jo z zobmi preluknjala. Spor je bil vroč in v nekaterih pogledih traja še danes.

7

Ivan Turk je hotel preveriti. Kovinske odlitke zob medveda, volka in hijene je pritiskal v sveže medvedje kosti. Poskusi so po njegovem pokazali, da zverine zobje takih luknjic ne naredijo. S kopijami neandertalskih orodij iz kamna in kosti pa so podobne luknjice nastale. Kost iz jame so presvetlili tudi s posebnimi rentgenskimi napravami. Turk je bil prepričan: luknjice so naredili ljudje.

8

Potem je prišel glasbenik Ljuben Dimkaroski. Skupaj z Matijo Turkom je izdelal več kot sto kopij piščali iz lesa in iz medvedjih kosti. Dolgo je poskušal, kako jo držati in kam pihati. Nazadnje je iz nje izvabil močan, čist glas, ki je segal čez približno tri oktave in pol. Kopija piščali je pozneje zazvenela celo na koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

9

Nekateri znanstveniki še danes dvomijo, drugi so prepričani, da so to piščal izdelali neandertalci. Pravo kost iz Divjih bab hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Nad Idrijco pa jama še vedno zeva v pobočje. Tiha je in hladna. Tam pri starem ognjišču je kost z dvema luknjicama čakala šestdeset tisoč let.

10

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Podobne knjige

Poglej vse →