Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti
Grad Rajhenburg
Tihi menihi in prva slovenska čokolada
- Avtor: Knjigice
- 10 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Grad Rajhenburg nad Brestanico je po letu 1126 dal pozidati salzburški nadškof Konrad I.; listina iz leta 895, ki so jo dolgo imeli za prvo omembo, je ponaredek. 21. aprila 1881 je na grad prišlo sedem francoskih trapistov iz zaprtega samostana Dombes pri Lyonu; nakup je plačal brat Gabriel Giraud. Menihi so živeli v strogi tišini, kmetovali, gojili vinograde in izdelovali sir, od leta 1896 pa kot prvi na Slovenskem industrijsko izdelovali čokolado in likerje; za pogon strojev so na potoku Brestanica zgradili prvo hidroelektrarno na Štajerskem. Cesar Franc Jožef jim je podelil naziv Imperial. Med drugo svetovno vojno so Nemci menihe izgnali, leta 1947 pa je bil samostan ukinjen; danes je v gradu razstava o trapistih.
Zbirke: Slovenske znamenitosti
Nad Brestanico, kjer reka Sava teče široka in zelena, stoji na hribu grad Rajhenburg. Zgradili so ga pred skoraj devetsto leti, po letu 1126, za salzburškega nadškofa Konrada. Stoletja so v njem živeli grofje in vitezi, služabniki in vojaki. Potem pa je prišel čas, ko so se na grad pripeljali čisto drugačni prebivalci: menihi iz daljne Francije.
1Menihi so bili trapisti. Živeli so v samostanu Dombes blizu Lyona, dokler ga francoska vlada ni zaprla. Morali so oditi in iskati nov dom. Takrat je pomagal brat Gabriel Giraud, sin bogatega trgovca s svilo. Dal je denar, da so kupili star grad ob Savi. 21. aprila 1881 je sedem menihov s culami v rokah stopilo skozi grajska vrata.
2Trapisti so živeli po strogem redu. Govorili so le, kadar je bilo res nujno, sicer je bilo v gradu tiho kot v zasneženem gozdu. Vstajali so ob enih ali dveh ponoči, ko je bila zunaj še trda tema. Najprej so šli v kapelo in peli, potem pa so ves dan izmenično molili in delali. Njihov dan je trajal sedemnajst ur.
3Kmalu so se jim pridružili tudi mladi fantje iz bližnjih vasi. Menihi so orali njive, sadili sadovnjake in pasli živino. Na bližnjem hribu Sremič so zasadili vinograde s francosko trto. Mesa, rib in jajc niso jedli. Edina hrana od živali, ki so si jo privoščili, je bil njihov lastni trapistovski sir, ki so ga v kleti zorili v velikih hlebih.
4Leta 1896 so se po cesti pripeljali težki vozovi. Na njih so bili zaboji, pribiti z žeblji, in v zabojih skrivnostni stroji iz Francije. Menihi so jih odprli in iz slame so pokukali bleščeči valji, mešalniki in kalupi. Trapisti z Rajhenburga bodo kot prvi na Slovenskem s stroji izdelovali čokolado!
5Stroji so zabrneli in po hodnikih je zadišalo po kakavu. A kmalu so se menihi zaskrbljeno spogledali. Stroji so goltali bencin, in bencin je bil tako drag, da je vsaka ploščica stala skoraj preveč. Brat, ki je skrbel za delavnico, je stresal prazne ročke in vzdihoval. Tako ne bo šlo dolgo. Kje naj dobijo moč, ki ne stane nič?
6Menihi so dolgo premišljevali in opazovali potok Brestanico, ki je šumel pod gradom in nikoli ni počival. Potem so zavihali rokave. Na potoku so zgradili majhno elektrarno, prvo na vsem Štajerskem. Voda je vrtela kolo, kolo je delalo elektriko, elektrika pa je po žicah stekla vse do čokoladnice.
7Nekega večera je brat potegnil ročico. Zažarele so žarnice, valji so zabrneli in tekoča čokolada se je kot rjav trak vlila v kalupe. Menihi so se zbrali okrog in strmeli. Nihče ni spregovoril niti besede, saj so bili trapisti. A oči so jim žarele kakor žarnice nad njimi. Prve ploščice so se lesketale na mizi.
8Čokolado z Rajhenburga so zavili v papirček in jo poslali v svet. Prišla je celo na cesarski dvor na Dunaju. Tam so jo pokusili in naročili še. Cesar Franc Jožef je menihom podelil častni naziv Imperial, cesarska. Odtlej je ta beseda stala na vsaki ploščici. Ob čokoladi so izdelovali tudi likerje in dražeje.
9Menihi so v gradu tiho živeli in delali šestdeset let. Med drugo svetovno vojno pa so jih morali zapustiti in leta 1947 samostana ni bilo več. Danes je grad Rajhenburg spet odprt. V njem je razstava o trapistih, z njihovimi oblekami in kalupi za čokolado. Ko obiskovalci hodijo po tihih hodnikih, se jim skoraj zazdi, da še diši po kakavu.
10Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.