Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti
Grad Snežnik
Grad, ki so ga dali na loterijo
- Avtor: Knjigice
- 10 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Grad Snežnik v Loški dolini se prvič omenja leta 1269 (Majnhard Snežniški), ime pa ima po rodbini Snežniških. Lichtenbergi so ga imeli 140 let, a so zabredli v dolgove; leta 1832 so razpisali loterijsko posojilo z glavnim dobitkom, celim posestvom ali 250.000 goldinarji, in zmagovalec, madžarski kovač, je vzel denar. Leta 1853 je posestvo na dražbi za 800.000 goldinarjev kupil knez Oton Viktor Schönburg-Waldenburg; njegov sin Jurij je grad prezidal v poletni in lovski dvorec, uredil park in podpiral prvo slovensko gozdarsko šolo (1867–1875). Med drugo svetovno vojno je oskrbnik grad ubranil pred plenilci, zato je oprema ohranjena; leta 1945 je bil podržavljen, od leta 1983 je muzej, v pristavi sta polharski muzej in lovska zbirka.
Zbirke: Slovenske znamenitosti
V Loški dolini, kjer se travniki naslanjajo na temne snežniške gozdove, stoji na nizki skali bel grad. Ime nima po snegu, čeprav ga je pozimi veliko. Dobil ga je po vitezih Snežniških. Prvič je zapisan leta 1269, ko je v njem gospodaril Majnhard Snežniški. Potem so se lastniki menjavali, vsak je nekaj pozidal, nekaj podrl in šel.
1Najdlje so na gradu ostali grofje Lichtenbergi, celih sto štirideset let. A plemiči so bili vse revnejši in grofje so si izposojali denar, nato še več denarja. Dolgovi so rasli kakor kup snega pod streho. Leta 1816 so prišli sodni možje, hodili po sobanah in vse popisali. Grajska blagajna je bila skoraj prazna.
2Leta 1832 so se Lichtenbergi domislili nečesa nenavadnega. Pripravili so loterijo. Prodajali so srečke in z njimi zbirali denar za dolgove. In kaj je bil glavni dobitek? Ves grad Snežnik, z gozdovi in travniki vred. Kdor ne bi maral gradu, pa bi lahko vzel denar, dvesto petdeset tisoč goldinarjev.
3Srečke so kupovali gospodje v cilindrih, trgovci, učitelji in obrtniki. Vsak je svojo srečko skrbno spravil in si na skrivaj predstavljal, kako bo nekoč hodil po grajskih sobanah. Potem je prišel dan žrebanja. V veliki dvorani je bilo tako tiho, da se je slišalo šelestenje papirja, ko je roka segla v boben.
4Izžrebana je bila srečka nekega kovača z Madžarske. Kovač, ki je bil vajen nakovala in iskric, je naenkrat lahko postal grajski gospod! Dolgo je obračal srečko v svojih sajastih rokah. Grad sredi gozdov, daleč od doma? Ali mošnja denarja? Nazadnje se je odločil. Gradu ni maral. Vzel je denar.
5Grad je tako ostal brez novega gospodarja. Lichtenbergi so ga leta 1847 prodali, a kupca sta kmalu obubožala. Leta 1853 so ga prodajali na dražbi. Kupil ga je nemški knez Oton Viktor Schönburg-Waldenburg in plačal kar osemsto tisoč goldinarjev. Čez šest let ga je podedoval njegov tretji sin, knez Jurij.
6Knez Jurij je grad vzljubil. Dal mu je dozidati nadstropje, dva stolpiča in teraso. Sobe je opremil s pohištvom, slikami, svetilkami in knjigami. Okrog gradu je uredil park z drevoredi kostanjev in lip ter dva ribnika, ki ju polnita potoka Obrh in Brezno. V gozdove je naselil jelene, v vodo pa postrvi.
7Knezi so na Snežnik prihajali poleti in jeseni, na lov in na sprehode po gozdu. V grajski pristavi je nekaj let delovala celo prva slovenska gozdarska šola. Po Juriju je grad dobil njegov sin Herman, diplomat. Nato pa je prišla vojna. Herman je umrl daleč od tod, grajska okna so ostala zaprta in sobe so utihnile.
8Na gradu je ostal samo oskrbnik. V tistih letih so po deželi gradove pogosto izropali in požgali, saj so jih imeli za znamenje starih gospodov. Tudi pred Snežnik so prišli ljudje, ki bi radi odnašali. Oskrbnik je stopil pred vrata. Ni jih pustil noter. Prosil in prepričeval jih je tako dolgo, da so se obrnili in odšli.
9Zato je Snežnik eden redkih gradov, kjer je še vse tako, kot so pustili zadnji lastniki: postelje, ure, slike in rogovja na stenah. Leta 1983 so ga odprli za obiskovalce. V pristavi je zdaj tudi polharski muzej. In vsako jesen, ko se znoči, polharji pred gradom zakurijo ogenj, iz gozda pa se spustijo polhi.
10Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.