Poučna slikanica · Slovenske znamenitosti
Emona, rimska Ljubljana
Zgodba o zlatem možu iz Emone
- Avtor: Knjigice
- 11 strani
- 5 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Rimsko mesto Emona je nastalo na mestu današnje Ljubljane na začetku 1. stoletja; gradbeni napis z imenoma cesarjev Avgusta in Tiberija je iz let 14–15. Imela je pravokotno obzidje z devetindvajsetimi stolpi, pravokotno mrežo ulic, forum in hiše z mozaiki in talnim ogrevanjem, ležala pa je ob Ljubljanici in ob poti, po kateri so trgovci nosili jantar. Leta 452 so jo razdejali Huni pod vodstvom Atile, prebivalci pa so zbežali proti jugu. 16. aprila 1836 so pri kopanju temeljev za Kazino našli pozlačen bronast kip emonskega meščana v togi iz začetka 2. stoletja, ki je stal na nagrobnem stebru; izvirnik hrani Narodni muzej Slovenije, kopija stoji na Kongresnem trgu. Prva velika izkopavanja je v letih 1909–1912 na Mirju vodil Walter Schmid, rimski zid na Mirju pa je pozneje uredil Jože Plečnik.
Zbirke: Slovenske znamenitosti
Pred skoraj dva tisoč leti so na ravnino ob reki Ljubljanici prišli rimski vojaki in merilci. Z vrvmi in koli so odmerili velik pravokotnik. Okrog njega so zgradili obzidje, visoko kot dvonadstropna hiša, z devetindvajsetimi stolpi. Ob vzhodnih vratih so postavili kamnit napis z imenoma cesarjev Avgusta in Tiberija. Novemu mestu so rekli Emona.
1Za obzidjem so ulice tekle ravno kot črte v zvezku in se sekale pod pravim kotom. Na sredi mesta je ležal forum, velik tlakovan trg, kjer so ljudje kupovali, prodajali in se pogovarjali. Hiše so imele tla iz drobnih belih in črnih kamenčkov, zloženih v vzorce. Pozimi je pod tlemi tekel topel zrak iz peči, zato so bile sobe tople.
2Po Ljubljanici so plule tovorne ladje z amforami, polnimi olja in vina z juga. Mornarji so jih razkladali na bregu pod obzidjem. Po cesti mimo Emone so hodili tudi trgovci z daljnega severa. V vrečah so nosili jantar, zlatorumene kamne iz strjene smole starih dreves. Iz Emone so ga nesli naprej v Italijo, kjer so ga bogati Rimljani radi kupovali.
3Ob cestah zunaj obzidja so Emonci pokopavali svoje mrtve. Nekoč je umrl ugleden meščan. Svojci so mu ob cesti postavili spomenik, skoraj pet metrov visok: kamnit steber, na njem pa bronast kip mladega moža v togi, prevlečen z zlatom. Togo so smeli nositi le svobodni rimski meščani. Kako mu je bilo ime, danes ne ve nihče.
4Zlati mož je s stebra gledal na cesto. Pod njim so drdrali vozovi, mimo so hodili vojaki, trgovci in otroci. Mesto je živelo več sto let. Potem so prišli nemirni časi. Leta 452 se je z vzhoda bližala vojska Hunov s kraljem Atilo. Prebivalci Emone so pobrali, kar so mogli nesti, in zbežali proti jugu, proti morju in Italiji.
5Huni so Emono razdejali. Ulice so utihnile, zidovi so se počasi rušili. Čez razvaline je rasla trava, potem grmovje in drevje. Tudi zlati mož je izginil pod zemljo. Nihče ne ve, kdaj je padel s stebra. Pod hribom z gradom je sčasoma zraslo novo mesto, Ljubljana, ljudje pa so nad staro Emono orali njive in sadili vrtove.
6Minilo je skoraj tisoč štiristo let. 16. aprila 1836 so delavci v Ljubljani kopali jamo za temelje nove stavbe, Kazine. Kopali so globlje in globlje, ko so zadeli ob nekaj trdega. Ni bil kamen. Odstrgali so blato in iz zemlje se je prikazala kovinska glava. Previdno so odkopali še ramena, roke in gube oblačila. Pred njimi je ležal mož v togi in pod umazanijo se je svetilo zlato.
7Kip so odnesli v muzej. Bil je nekoliko manjši od pravega človeka, visok sto petinštirideset centimetrov. Učeni ljudje so ugotovili, da so ga ulili v času, ko je v Rimu vladal cesar Trajan, pred več kot tisoč sedemsto leti. In še nekaj so odkrili: v vsem rimskem cesarstvu je to edini ohranjeni steber s kipom navadnega meščana. Vsi drugi kažejo cesarje.
8Pod Ljubljano pa je ležalo še veliko več. Leta 1909 je arheolog Walter Schmid začel kopati na Mirju, med vrtovi na južnem robu mesta. Tri leta so z delavci odkrivali zidove, ulice in temelje hiš. Takrat so prvič videli, kako velika je bila Emona. Meščani so prihajali gledat ravne rimske ulice, ki so ležale tik pod njihovimi vrtovi.
9Dolg kos južnega obzidja je ostal na Mirju. Ko je bil v nevarnosti, se je zanj zavzel umetnostni zgodovinar France Stele. Arhitekt Jože Plečnik pa je ob zidu uredil sprehajališče in na vrh postavil kamnito piramido. Ta ni rimska, spominja pa na staro piramido v Rimu. Ob zidu, ki so ga sezidali Emonci, se še danes sprehajajo ljudje in psi.
10Pravi zlati mož iz Emone danes stoji v Narodnem muzeju Slovenije. Na Kongresnem trgu ob Slovenski cesti, blizu kraja, kjer so ga našli, pa so na visok steber postavili njegovo kopijo. Spet stoji nad cesto in gleda mimoidoče, kakor jih je gledal pred več kot tisoč osemsto leti. Le da pod njim zdaj namesto vozov z amforami brnijo avtobusi.
11Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.