Knjigice

Pravljica · Basni

Lisica in grozdje

Ezopova basen

  • Avtor: Ezop
  • 8 strani
  • 3 min branja

Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije

O knjigi

Lisica in grozdje je ena najbolj znanih Ezopovih basni. Lačna lisica zagleda grozdje, ki visi visoko na trti, in ga skuša doseči s skoki, a ji ne uspe. Na koncu odide in reče, da je grozdje tako ali tako kislo. Iz basni izvira izrek »kislo grozdje«, s katerim opišemo, kako zaničujemo tisto, česar ne moremo dobiti.

Zbirke: Basni · Zgodbe o živalih

Bil je vroč poletni dan in lisica je bila lačna. Od jutra je tekala po poljih in gozdovih, a v trebuhu ji je še vedno krulilo. Sonce je pripekalo, jezik ji je visel iz gobca in tace so jo pekle od suhe zemlje. Tako je prišla do starega vinograda na robu vasi, kjer je med kamni rasla mogočna trta.

1

Trta se je vzpenjala po leseni brajdi visoko gor, čisto do vrha. In tam, med širokimi listi, je viselo grozdje. Jagode so bile temno modre, polne in sijoče, prav zrele. Po njih se je bleščala rosa, okoli njih pa je brenčala osa. Lisica se je ustavila in pozabila zapreti gobec. »Ooo,« je vzdihnila. »Prav to potrebujem.«

2

Postavila se je na zadnje tace in iztegnila vrat, kolikor se je dalo. Sladek vonj ji je že segel v nos. A grozdje je viselo še visoko nad njo, višje, kot je mislila. »Nič hudega,« je zamrmrala in se obliznila. »Malo bom poskočila, pa bo moje.« Pokrčila je noge, napela rep in se odrinila od tal.

3

Hop! Lisica je poskočila in s tacami zamahnila po zraku. Grozdja se ni niti dotaknila. Pristala je na vseh štirih, da se je zakadilo. »Prvič pač ne gre,« je zagodrnjala. Odšla je nekaj korakov nazaj, pomerila z očmi in vzela zalet. Tekla je, kar so jo nesle noge, in skočila še višje kot prej.

4

A grozdje je bilo še vedno previsoko. Tace so ji oplazile liste in eden je zašumel na tla. Zdaj se je lisica res razjezila. Skočila je enkrat, dvakrat, trikrat. Skakala je z leve in z desne, z zaletom in brez njega, z iztegnjenim gobcem in stisnjenimi zobmi. Grozdje pa se je mirno zibalo v vetru, visoko nad njo.

5

Sonce se je že nagibalo, ko je lisica obsedela pod trto. Težko je dihala, jezik ji je visel skoraj do tal in rep je ležal v prahu kot stara metla. Gledala je gor, v temno modre jagode, ki so se lesketale v večerni svetlobi. Bile so tako blizu in tako daleč. Še enkrat se je pripravila na skok, potem pa je le povesila ušesa.

6

Počasi je vstala in si otresla prah s kožuha. Vzravnala je hrbet in dvignila nos, kot da se ni nič zgodilo. Potem se je ozrla naokrog. Jo je kdo videl? V vinogradu ni bilo žive duše, le osa je še vedno brenčala okoli grozdja. Lisica je zadnjič pogledala gor, in gobec se ji je zvil v kisel nasmeh.

7

»Pa naj visi,« je zamahnila s taco. »Saj je grozdje tako ali tako kislo. Še zrelo ni. Kdo bi ga sploh maral!« In odšla je iz vinograda z visoko dvignjenim repom, ne da bi se le enkrat ozrla nazaj. Za njo pa je na brajdi viselo grozdje, temno modro in sladko, prav takšno kot prej.

8

Konec

Ilustracije še niso narisane

Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.

Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.

Vam je bila zgodba všeč? Ustvarite svojo — s svojim junakom.

V aplikaciji se strani obračajo s prstom, otroška ključavnica pa poskrbi za mirno branje.

Več: Ezop

Poglej vse →

Podobne knjige

Poglej vse →