Pravljica · Klasične pravljice
Deklica z vžigalicami
Pravljica Hansa Christiana Andersena
- Avtor: Hans Christian Andersen
- 10 strani
- 4 min branja
Ilustracije še niso narisane · Odkleni ilustracije
O knjigi
Deklica z vžigalicami je pravljica Hansa Christiana Andersena iz leta 1845. Na silvestrovo uboga deklica bosa in premražena prodaja vžigalice, a nihče jih ne kupi, domov pa si ne upa. V kotu med dvema hišama prižiga vžigalico za vžigalico in v plamenčkih vidi toplo peč, praznično pečeno gos, božično drevo in nazadnje svojo ljubo pokojno babico. Da bi jo obdržala, prižge ves šop, babica pa jo vzame v naročje in z njo odleti k Bogu, kjer ni ne mraza ne lakote. Zjutraj ljudje v kotu najdejo deklico mrtvo, zmrznjeno, z nasmehom na ustnicah, ne vedo pa, kaj lepega je videla.
Zbirke: Klasične pravljice
Bilo je silno mrzlo. Snežilo je in mračilo se je. Bil je zadnji večer v letu, silvestrovo. V tem mrazu in temi je šla po ulici majhna, uboga deklica, gologlava in bosa. Od doma je sicer prišla v copatah, a bile so materine, prevelike zanjo. Izgubila jih je, ko je bežala čez cesto pred dvema kočijama, ki sta divje drveli mimo.
1Ene copate ni mogla nikjer najti, z drugo pa je zbežal deček. Zato je deklica zdaj hodila bosa, nožice so ji bile čisto rdeče in modre od mraza. V starem predpasniku je nosila kup vžigalic, en šop pa v roki. Ves dan ji ni nihče ničesar kupil. Nihče ji ni dal niti novčiča. Lačna in premražena je stopala dalje.
2Snežinke so ji padale na dolge zlate lase, ki so se ji v lepih kodrih vili okrog vratu. Iz vseh oken so sijale luči in po ulici je dišalo po pečeni gosi. Saj je bilo silvestrovo. V kotu med dvema hišama je deklica sedla na tla in si podvila noge. Domov si ni upala. Ni prodala niti ene vžigalice in oče bi jo gotovo pretepel. Doma pa je bilo tudi mrzlo, veter je pihal skozi luknje v strehi.
3Ročice so ji skoraj odmrle od mraza. Ko bi si upala potegniti eno samo vžigalico iz šopa in jo prižgati, da bi si ogrela prste! Potegnila je eno in jo podrgnila ob zid. Kako se je zaiskrila, kako je gorela! Topel, jasen plamenček, kakor majhna sveča. Deklici se je zdelo, da sedi pred veliko železno pečjo z bleščečimi medeninastimi gumbi. Ogenj v njej je tako lepo grel.
4Deklica je že stegnila noge, da bi si ogrela še nje. Tedaj je plamen ugasnil in peč je izginila. V roki ji je ostal le ostanek ožgane vžigalice. Prižgala je novo. Kjer je padla svetloba na zid, je postal prozoren kakor tančica. Videla je v sobo, kjer je bila pogrnjena miza s porcelanom, na njej pa se je kadila pečena gos, polnjena s slivami in jabolki.
5In še lepše je bilo: gos je skočila s krožnika in se zibajoče odpravila čez sobo naravnost k deklici. Takrat pa je vžigalica ugasnila in pred njo je bil spet samo debel, mrzel zid. Prižgala je tretjo. Zdaj je sedela pod najlepšim božičnim drevescem, še večjim in bogatejšim od tistega, ki ga je skozi steklena vrata videla pri bogatem trgovcu.
6Na zelenih vejah je gorelo na tisoče sveč. Deklica je stegnila obe roki proti njim, in vžigalica je ugasnila. Božične lučke so se dvigale više in više in zdaj je videla, da so to jasne zvezde. Ena je padla in za seboj potegnila dolgo ognjeno sled. »Zdaj nekdo odhaja k Bogu,« je pomislila deklica. Tako je pravila babica, edina, ki jo je kdaj imela rada.
7Spet je podrgnila vžigalico ob zid. V svetlobi je stala stara babica, tako jasna, tako mila in tako ljubeča. »Babica!« je zaklicala deklica. »Oh, vzemi me s seboj! Vem, da boš izginila, ko vžigalica ugasne, kakor topla peč, pečena gos in veliko božično drevo!« In hitro je prižgala ves šop vžigalic, ker je hotela babico obdržati.
8Vžigalice so zasvetile tako močno, da je bilo svetleje kakor podnevi. Babica še nikoli ni bila tako lepa in tako velika. Vzela je deklico v naročje, jo tesno stisnila k sebi in obe sta poleteli v siju in veselju visoko, visoko. Tam ni bilo ne mraza ne lakote ne strahu, nikoli več. Bili sta pri Bogu.
9V kotu med hišama pa je v mrzlem jutru sedela deklica, z rdečimi lici in nasmehom na ustnicah. Bila je mrtva. Zmrznila je zadnji večer starega leta. Novoletno sonce je posijalo na drobno, otrplo postavo z vžigalicami v roki, en šop je bil skoraj ves ožgan. »Hotela se je pogreti,« so rekli ljudje. Nihče pa ni vedel, kaj lepega je videla in v kakšnem siju je z babico odšla v novo leto.
10Konec
Ilustracije še niso narisane
Besedilo te knjige je brezplačno in v celoti tukaj. Ilustracije narišemo po naročilu, v najvišji kakovosti, ki jo zmoremo — in od takrat so na voljo vsem družinam.
Naročanje ilustracij pripravljamo. Do takrat berite besedilo tukaj ali v aplikaciji.